ZASNOVA POSVETA

Evropska unija na razpotju: strateška avtonomija, vojne in prihodnost multilateralizma

FDV, velika dvorana, 18. marec 2026

Izhodišča in namen posveta

Evropska unija se je v zadnjem desetletju znašla v obdobju izrazite sistemske preobrazbe mednarodnega okolja. Koncept »strateške avtonomije«, ki je bil sprva razumljen predvsem kot krepitev obrambnih, tehnoloških in energetskih zmogljivosti EU, danes dobiva širši pomen. Nanaša se na sposobnost unije, da v razmerah globalnih rivalstev, vojn in institucionalne fragmentacije deluje kot samostojen, normativno in politično relevanten akter.

Mednarodni red, ki je po drugi svetovni vojni temeljil na multilateralizmu, mednarodnem pravu in institucijah, kot so Združeni narodi, se sooča z globoko krizo legitimnosti in učinkovitosti. Osemdeset let po ustanovitvi OZN so ključni mehanizmi kolektivne varnosti blokirani, mednarodno pravo je pogosto selektivno interpretirano, spoštovanje človekovih pravic pa pod pritiskom geopolitičnih interesov.

V tem kontekstu EU deluje med dvema nasprotujočima si realnostima:

• na eni strani kot projekt normativne moči, demokracije in trajnostnega razvoja,
• na drugi strani kot geopolitični akter v svetu velikih sil, trgovinskih blokov in vojaških konfliktov.

Posvet želi odpreti poglobljeno razpravo o tem, ali in kako lahko EU okrepi svojo proaktivno vlogo v mednarodni skupnosti, prispeva k stabilizaciji mednarodnega reda ter hkrati ohrani notranjo kohezijo in konkurenčnost.

Geopolitični kontekst: vojne in fragmentacija mednarodnega reda

Vojna v Ukrajini, ki vstopa v peto leto, predstavlja eno najbolj krvavih in uničevalnih vojn v Evropi po drugi svetovni vojni. Kljub občasnim diplomatskim pobudam ostaja razplet negotov, Evropska unija pa pri formalnih pogajanjih ne sodeluje neposredno, temveč deluje posredno preko sankcij, finančne in vojaške pomoči ter podpore rekonstrukciji.

Hkrati EU nima izrazito vidne ali enotne vloge na Bližnjem vzhodu in v širšem mediteranskem prostoru. Fragmentacija interesov med državami članicami ter razhajanja v zunanjepolitičnih prioritetah omejujejo njeno geopolitično težo.

Vzporedno poteka preoblikovanje svetovnega gospodarskega sistema. EU je uspela skleniti trgovinski sporazum z Mercosurjem (še v postopku ratifikacije) ter napredovati v pogovorih z Indijo. Odnosi s Kitajsko ostajajo kompleksni in vse bolj neuravnoteženi, pri čemer vprašanja tehnološke odvisnosti, industrijske politike in varnosti dobavnih verig dobivajo strateški pomen.

Ti procesi odpirajo temeljno vprašanje: ali EU ostaja predvsem regulativna sila (regulatory power), ali pa postaja geopolitična sila s sposobnostjo oblikovanja strateškega okolja?

Strateška avtonomija: varnost, konkurenčnost in trajnostni razvoj

Strateška avtonomija EU ni zgolj varnostni koncept. Vključuje več dimenzij:

• Obrambno in varnostno avtonomijo (krepitev skupne varnostne in obrambne politike);
• Energetsko suverenost (pospešena diverzifikacija virov, zelena tranzicija);
• Tehnološko in industrijsko politiko (zmanjševanje odvisnosti na področju kritičnih surovin, polprevodnikov, digitalne infrastrukture);
• Geoekonomsko odpornost (uravnotežena trgovina, zaščita strateških sektorjev).

Zelena tranzicija predstavlja dvojni izziv: je normativni in civilizacijski projekt, hkrati pa tudi vprašanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Notranja politična dinamika EU – vključno z vzponom populističnih gibanj – dodatno vpliva na sposobnost unije, da deluje enotno in strateško.

Razprava na posvetu bo naslovila vprašanje, ali je mogoče uskladiti:

• podnebne cilje,
• industrijsko konkurenčnost,
• socialno kohezijo ter
• geopolitične ambicije EU.

Prihodnost multilateralizma in mednarodnega prava

Osemdeset let po ustanovitvi Združenih narodov se svet sooča z erozijo multilateralnih norm. Varnostni svet OZN je pogosto paraliziran, regionalne organizacije prevzemajo del odgovornosti, medtem ko globalne sile vse pogosteje posegajo po enostranskih ukrepih.

V tem kontekstu se zastavlja več ključnih vprašanj:

• Ali je reforma sistema OZN realno izvedljiva?
• Kakšna je prihodnost mednarodnega prava v razmerah selektivnega spoštovanja?
• Ali lahko EU postane nosilka rekonstrukcije multilateralnega reda?
• Kakšni so strukturni pogoji za bolj miroljubno sobivanje držav?

EU se pogosto razume kot zagovornica normativnega reda, vendar mora svojo legitimnost dokazovati tudi skozi doslednost, notranjo demokratično stabilnost in spoštovanje človekovih pravic.

Cilji posveta

Posvet želi:

1. Prispevati k strateški refleksiji o vlogi EU v fragmentiranem mednarodnem sistemu
2. Povezati akademsko, diplomatsko in politično skupnost v Sloveniji
3. Odpreti razpravo o možnih scenarijih razvoja vojn in posledicah za evropsko varnost
4. Preučiti možnosti za krepitev multilateralizma in reformo globalnih institucij
5. Oblikovati usmeritve za nadaljnjo strokovno in javno razpravo
6. Dodana vrednost dogodka

Dogodek združuje:

• vodilne slovenske strokovnjake za mednarodno pravo, politično ekonomijo in varnostne študije,
• izkušene diplomate in oblikovalce zunanje politike,
• predstavnike strateških forumov in akademske sfere.

Takšna kombinacija omogoča večplastno razpravo – normativno, geopolitično, ekonomsko in varnostno.

Zaključna usmeritev

Evropska unija se nahaja na razpotju med idealizmom normativne moči in realnostjo geopolitičnih rivalstev. Njena prihodnost bo odvisna od sposobnosti povezovanja notranje kohezije, gospodarske konkurenčnosti in zunanjepolitične enotnosti.

Posvet želi prispevati k razmisleku o tem, ali lahko EU v obdobju globalne negotovosti okrepi svojo strateško avtonomijo, postane bolj proaktiven akter v mednarodni skupnosti ter pomaga obnoviti pogoje za bolj pravičen, trajnosten in miroljuben mednarodni red.

________________________________________________________________________

Organizacijski odbor:

Rado Bohinc, namestnik predsednika AZTRS,

Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem,

Mojca Seliškar Toš, generalna sekretarka AZTRS.