Menu
Znanstveniki, znanstvenice, raziskovalci, raziskovalke in visokošolski/-e
učitelji, učiteljice s področij znanosti o okolju, podnebju, naravi, tehniki, življenju,
človeku in družbi, z namenom povezovati znanstvena in spoznavna področja, s ciljem
osredotočiti vrhunsko raziskovanje na najbolj žgoča vprašanja razvoja človeške družbe
in prenosa spoznanj v družbeno, kulturno, okoljsko ter tehnološko in gospodarsko
prakso.
Povezovanje znanosti za njeno odločilno vlogo pri snovanju družbenih vzvodov trajnostnega razvoja, ni le naša pravica, je tudi naša družbena odgovornost.
Trajnostni razvoj zahteva odgovornost do družbe na vseh ravneh. Kljub strateškim zavezam ostaja ukrepanje premalo. Nujen je miselni premik za preprečitev nesprejemljivih razmer prihodnjim rodovom.
V času globalnega zaznavanja dogajanj v postmoderni družbi je pomembno, da se znotraj posameznih družbenih skupin preučujejo ekonomski in tehnološki vplivi na kulturo sobivanja in ohranjanju civilizacijskih norm in vrednot.
AZTRS sem se pridružil, ker menim, da prestavljajo klimatske spremembe kritično grožnjo za prihodnost in je naloga vseh, da po svojih močeh prispevamo k prehodu na vzdržno delovanje dužbe.
AZTRS sem se pridružil, ker verjamem, da Slovenija potrebuje združenje raziskovalcev, ki na razvoj gleda celostno - trajnostno.
Svet gre v maloro - bolj kot kadarkoli v času mojega (kar dolgega) življenja. Dobrodošla je vsaka iniciativa, ki se skuša temu postaviti po robu in zbrati razumne in srčne ljudi.
AZTRS sem se pridružil predvsem iz dveh razlogov: (i) Ker se usmeritve AZTRS skladajo s poslanstvom Sveta za razvoj pri SAZU, ki ga so-koordiniram in verjamem, da samo s sodelovanjem lahko dosežemo več! (ii) Na raziskavah temelječe invencije in inovacije so potrebni pogoj trajnostnega razvoja. Menim, da kot avtor večih prebojnih invencij lahko konstruktivno prispevam k željenemu in potrebnemu napredku Slovenije.
V zgodovini so združenja akademikov pogosto privedla do izboljšav v delovanju družbenih sistemov s koncentracijo znanja in idej. AZTRS je kontinuiteta teh evolucijskih gibanj
Trajnostni razvoj Slovenije je neločljivo povezan z globalno znanostjo, z razumevanjem planeta Zemlja in njene bližnje vesoljske okolice. Uporaba vesoljskih tehnologij, ki ima vedno pomembnejšo vlogo tako v vsakodnevnem življenju kot tudi pri reševanju globalnih problemov človeštva, mora slediti načelom trajnostnega razvoja.
Se je pridružila Akademiji za trajnostni razvoj zaradi svoje globoke zavezanosti k varovanju okolja, izboljšanju kakovosti življenja in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
Odgovornost znanosti ni le v produkciji odgovorne znanosti, ampak tudi v njeni odgovorni komunikaciji. V Sloveniji je nujno aktivirati zavedanje, da se vsakdanja običajnost odvija tudi v institucionalizirani industriji znanja. Znanost še vedno precejšen del sredstev namenja dejavnostim, ki prispevajo k podnebni krizi (netrajnostna gradnja, izkoriščanje pitne vode, potrata energije, prekomerna raba klimatskih naprav, letalskih potovanj in podatkovnih skladišč). Nujno je v javno razpravo uvesti kritičen in znanstveno utemeljen razmislek o tem, kako tako produkcija znanja kot življenjski slogi (tudi znanstvenic) prispevajo k ogrevanju planeta. Nujno je ob tem razkrivati tudi akademski kapitalizem in aktivno prispevati k razbijanju mitov o neoizogibnosti segrevanja in trpljenja v antropocenu.
Za sodelovanje v Akademiji sem se odločila po spoznanju ciljev te znanstvene skupnosti, ki so že desetletja tudi tihi partnerji mojega delovanja.
Upoštevanje načel trajnostnega razvoja je nujen predpogoj za razvoj moderne znanosti. Akademija lahko pomaga na tej poti.
Ker je prepričana, da je za odpravljanje nakopičenih izzivov današnjega časa potrebno večstransko in večdisciplinarno sodelovanje in razprava v znanosti, je sodelovala pri ustanavljanju SAZTR leta 2023.
Za pristop k ustanovitvi AZTRS sem se odločil, ker verjamem, da je takšna ustanova nujno potrebna v času, ko vemo, kako bi morali ravnati, da bi se morda izognili ekološkim in drugim katastrofam, pa kljub temu ravnamo, kot da tega ne bi vedeli.
Pridružitev ustanovitvi AZTRS je del izhodiščnega akademskega poslanstva, da ni potrebno zgolj kritično razumeti sveta okoli nas, temveč da ga skušamo s skupnimi močmi tudi spremeniti.
Menim, da je skrb za demografskega primanjkljaj odveč, če bi se družba zavedala pomena družbeno-naravoslovno in medicinsko kompleksnega procesa staranja prebivalstva. Temelji naj na spreminjanju življenjskega sloga ne le posameznika, ampak celotne družbe, s poudarkom na zavedanju dodane vrednosti zdravega in aktivnega staranja v vseh pogledih. Temelji naj na medgeneracijskem sodelovanju, dopolnjevanju in vzpostavljanju novega ravnotežja - globalno tudi med manjšo rodnostjo in dolgoživostjo – naravno pogojeno homeostazo, ki je nujna za obstoj človeške "vrste". Pomembno je torej zavedanje o nujnosti reorganizacije življenjskih skupnosti in življenjskega ciklusa v tem smislu in ne le osredotočanje na socialno in zdravstveno oskrbo starejšega prebivalstva.
K ustanavljanju akademije sem pristopil zato, ker sem bil 18 let predsednik Sveta za varovanje okolja Republike Slovenije.
K pobudi za ustanovitev AZTRS je pristopil, ker meni, da nas dohiteva oz. je že dohitel čas, ko bo predvsem trajnostnorazvojno ter družbeno angažirano in odzivno ne/delovanja ločevalo med plodno in neplodno akademsko dejavnostjo.
Podprla sem ustanovitev AZTRS in se ji pridružila v prepričanju, da v Sloveniji potrebujemo akademsko ustanovo, ki bo obravnavala pereča vprašanja sodobne družbe in njen trajnostni razvoj ter glasno opozarjala na naravna in družbena tveganja, ki že kažejo svoje negativne posledice. Verjamem, da smo akademiki poklicani k odgovornosti za trajnostno naravnano družbo prihodnosti, kar bomo v AZTRS uresničevali s celovitim, večdisciplinarnim pristopom ter razvijanjem etične in okoljske ozaveščenosti. Kot jezikoslovka lahko prispevam razmislek o vlogi učinkovite in nenasilne komunikacije pri vzpostavljanju globalnega miru ter odgovornih in spoštljivih medčloveških odnosov, ki so nujni za učinkovito reševanje aktualnih družbenih vprašanj.
Aktualnost in osrednost teme "trajnostni razvoj" terja celostno in posebno obravnavo.
Sodelovanje v Akademiji za trajnostni razvoj Slovenije je zame pomembno, ker želim prispevati k celostnemu pristopu pri reševanju družbenih izzivov. Planet Zemlja je soočen z vrsto različni kriz in verjamem, da je za dosego trajnostnega razvoja nujno sodelovanje vseh znanstvenih disciplin. Le tako lahko razumemo in posledično rešujemo kompleksne probleme na celovit način. Z delom v akademiji si bom prizadeval pridobiti in deliti interdisciplinarna znanja ter sodelovati pri oblikovanju inovativnih rešitev, ki bodo vodile v bolj pravično družbo.
V SAZTR sem prepoznal večino ljudi, ki jim je varstvo človekovih pravic osnovno vodilo, kar obeta možnost družbenega napredka v razumni smeri.
Vsako druženje intelektualcev je zelo pomembno, kajti brez soočanja in kresanja mnenj na visoki ravni naša Slovenija ne bo prišla nikamor.
Slovensko akademijo znanosti za trajnostni razvoj sem z veseljem podprl od prvega sestanka, ko se je zamisel rodila pa do ustanovnega akta zato ker: - sem mnenja, da je naš znanstveno-raziskovalni prostor na ravni kritične presoje družbenega dogajanja in razvoja premalo kritičen, tih in posledično neuslišan; - menim, da temu botruje nizka raven zavedanja pomena in potrebe družbeno odgovornega ravnanja vseh, ki delujemo v akademskem in znanstveno- raziskovalnem prostoru, - menim, da lahko ravno ta akademija deluje kot pospeševalec in multiplikator dobrih praks vključevanja slovenskih akademikov v reševanje žgočih vprašanj razvoja naše družbe in družbene odgovornosti.
K AZTRS sem pristopil predvsem zaradi dejstva, ker je v Slovenije interdisciplinarno sodelovanje znanstvenic in znanstvenikov na področju trajnostno sonaravnega razvoja potrebno bistveno okrepiti in poglobiti. Sodim, da je uveljavitev načel in vsebin globinskega trajnostnega na globalni, evropski, državni in regionalni ravni temeljnega pomena za preživetje in medgeneracijsko odgovorno blagostanje.
Za podporo ustanovitvi Slovenske akademije za trajnostni razvoj sem se odločil iz dveh razlogov. Najprej zato, ker smo kot človeštvo v svojem razvoju zabredli v globoko krizo, iz katere se lahko izvlečemo le z močnim sodelovanjem v smeri trajnostnih rešitev problemov, ki smo jih predvsem sami ustvarili. Drugič pa zato, ker smo akademijo soustanovili članice in člani, ki jim zaupam, da lahko skupaj prispevamo k reševanju te krize.
Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 državi ni znala dati vsebine, njen razvoj je bil stihijski in brez dolgoročnega načrtovanja, nacionalno premoženje razprodano, velik del naravnih bogastev pa »vrnjen« v naravi katoliški cerkvi in drugim fevdalcem. Posledica so partitokratska družbena ureditev, slabo delujoči podsistemi, prometna in druga marginalizacija prostora ter razvojno zaostajanje. Velik del teh procesov je nepovraten, nekatere pa je dolgoročno mogoče še popraviti in preusmeriti. V AZTRS vidim možnost za interdisciplinarni razmislek, kako trajnostni razvoj, ki je postal splošna politična in znanstvena floskula, osmisliti in prilagoditi slovenskim razmeram.
Za včlanitev v SAZTR sem se odločil, ker je zbrala zavidljiv krog uglednih, kritičnih in angažiranih znanstvenikov, ki jim ni vseeno za razvoj Slovenije
Živimo v prelomnem času, ki postavlja pod vprašaj naravna (podnebna in biotska) ravnovesja, mir, demokracijo, človekove pravice in temeljne humanistične vrednote. AZTRS odpira priložnost za znanstveno razumevanje teh za civilizacijski obstoj disruptivnih procesov in za aktivno državljansko angažiranje – vse z namenom, da podpre realne in eksistencialno nujne alternative, brez katerih človeštvo, danes živeče in prihodnje generacije, ne čaka nič dobrega.
Odločitev za pristop v Akademijo... je povsem jasna. Z vsemi 50+ let izkušnjami in bogatim znanjem na področju razvojnih, družbeno odgovornih in inovativno trajnostno usmerjenih arhitekturnih in oblikovalskih projektov ter pedagoškem, umetniškem in raziskovalnem področju na Fakulteti za dizajn in tujih institucijah, lahko prispevam k družbi v svojem okolju, na regionalni, nacionalni in globalni ravni na področju urejanja praznih, zapuščenih medprostorov in oblikovalsko arhitekturnih elementov - Prostor za vse / Design for all. Govorim o Kulturi bivanja in o pravicah do ustreznega življenjskega prostora - habitata.
Odzvala sem se na vabilo prof. dr. Nika Toša, ker občutim odsotnost novih šol mišljenja v humanistiki ter interdisciplinarnega dialoga z naravnimi znanostmi. Posebej travmatična se mi zdi odsotnost žensk v najvišjih znanstvenih ustanovah.
Trajnostni razvoj pospešeno postaja temeljni problem preživetja na tem planetu, od lokalne do globalne ravni. Pri tem gre tako za množično uporabo praktično ne razgradljivih materialov kot je npr. plastika, do zastrupljanja tal in ozračja ter možnega fizičnega uničenja planeta z jedrskim in drugimi oblikami orožja. Pri tem največjo škodo povzročajo prav finančni, tehnološki in militaristični lobiji večine najbolj razvitih držav, ki z neustavljivo slo po povečevanju dobička in politične moči brezobzirno teptajo norme preživetja človeštva, živih bitij in najširšega življenjskega okolja. Ker je EU kljub temu vodilna v prizadevanjih za izboljšanje socialne kohezije med ljudmi ter velikimi in malimi narodi in v skrbi za okolje, zasluži vsaka institucija, ki taka prizadevanja podpira, trajno podporo ozaveščenih posameznikov, podjetij, civilne družbe in države. Med temi je tudi AZTRS.
Menim, da je AZTRS nujno potrebna ustanova v slovenskem in tudi širšem prostoru za izboljšanje trajnostnega razvoja. Upam, da bom lahko prispeval svoj delež pri poslanstvu AZTRS in udejanjanju njenega programa.
AZTRS se je pridružila, da bi prispevala svoje strokovno znanje na biomedicinskem področju za bolj trajnosten, in integriran svet.
Za podporo ustanovitvi AZTRS sem se odločil, ker moramo mlajšim generacijam omogočiti zadovoljevanje potreb na enaki ali višji ravni, kot je bilo to dano nam. K temu lahko prispevamo s povezovanjem znanja, izkušenj in modrosti vseh znanstvenih področij. Sent from my iPhone
V Akademijo za trajnostni razvoj sem vstopil, ker menim, da je zaradi usihanja vloge javnih intelektualcev kot posameznikov treba oblikovati kolektivne skupine učenjakov, ki uvidevajo potrebe po strokovnih intervencijah v javne razprave
Morda je prav v protislovnosti pojmov »trajnostnost« in »razvoj«, ki sta po svojem bistvu neprehodna, vsebovan izziv za pridružitev skupini pobudnikov AZTRS. Ali gre za ohranjanje še neuklenjene prvinskosti narave (planeta)? Ali za renesanso svobode, načela človekovih pravic in solidarnosti v temeljih demokratičnosti družbenih sistemov? Ali za odpravljanje neenakosti med družbami in znotraj njih, ki se še vedno le poglabljajo? Ali gre torej za upor zoper prevladujoče neoliberalne (kapitalistične) prakse in koncepte izrabljanja vsakršnih prvin, dobrin, ljudi in družb – in torej za snovanje novih družbenih konceptov in praks? In znanost / raziskovanje se na vse to, zoper vse to, lahko odziva le povezana, celostno spoznavno angažirana, usmerjena k reševanju teh problemov. AZTRS naj odpira prostor javnega diskurza družboslovcev, naravoslovcev, tehnikov – kot javnih intelektualcev. Ali je to zgolj iluzija?
AZTRS sem se pa pridružil, ker menim, da je trajnostni razvoj ključnega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije in ker trenutno nobena druga organizacija ni osredotočena na ta problem.
AZTRS sem se pridružil v upanju, da je to družbeno ozaveščeno okolje, ki se ne bo ukvarjala s strankarsko politiko, temveč bo izpostavljalo probleme, ki izhajajo iz človeškega poseganja v planet (izguba biodiverzitete, podnebje), in predlagalo rešitve na lokalnem in globalnem nivoju. Taka je na primer zahteva po podaljšanju življenske dobe proizvodov (oblačila, avtomobili, stroji, telefoni, …)
Predolgo smo verjeli, da so naši viri neusahljivi, oziroma da je Zemlja dovolj velika za vse nas in naš neskončni razvoj. Sedaj je očitno, da prav dolgo tako ne bo šlo, a koraki nazaj so težki in polni pasti. V upanju, da bomo lahko vsaj malo spremenili načine delovanja, sem se pridružil pobudi.
Novo ustanovljeno akademijo AZTRS podpira zaradi tega ker take organizacije pri nas ni, je pa njena ustanovitev nujno potreba saj združuje vrsto uglednih raziskovalcev, ki s tem doprinašajo k trajnostemu razvoju v Sloveniji ter v svetu
Projekt se mi zdi zanimiv, ker odpira številne možnosti za resno obravnavo vitalnih vprašanj prihodnosti in možnost, da se poskuša vsaj pri nekaterih od njih zgraditi minimalen intelektualni konsenz, ki ga v Sloveniji potrebujemo.
Ustanovitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije sem podprl, ker SAZU ne zavzema stališč o pomembnih družbenih vrašanjih za razvoj slovenske družbe. Na tem področju tako obstaja praznina, novoustanovljena AZTRS pa združuje vrsto napredno mislečih, uglednih znanstvenic in znanstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k družbenemu razvoju.
K ustanovitvi AZTRS sem se odločila pristopiti, ker sama že vrsto let pogrešam delujočo povezano med slovensko znanostjo, slovensko družbo in odločevalci v slovenski družbi in državi. Verjamem, da imamo v Sloveniji veliko znanja, ki bi ga lahko aktivirali in uporabili za reševanje cele vrste odprtih družbenih problemov, kar si AZTRS postavlja za enega svojih ciljev.
Od sedemdesetih let, ko sem začel delati v Klubih OZN Slovenije, se zavzemam za varstvo okolja in sodelujem v ekoloških in mirovnih prizadevanjih in gibanjih. Stabilnost in mir, enakopraven, vključujoč, pravičen, trajnosten in vzdržen razvoj, varstvo okolja in narave, razreševanje okoljskih in podnebnih problemov in kriz so že desetletja tudi teme mojega znanstvenega in raziskovalnega dela, o katerih tudi pišem. Ob povedanem, je naravno, da sem se takoj odločil, da kot angažirani inteletktualec postanem tudi ustanovni član SAZTR in da po svojih najboljših močeh prispevam k njenemu ustanavljanju in potem pri njenem delovanju
